FIGAROVA SVATBA

Mladostna, glasbena predelava
nekoč najbolj revolucionarne komedije v svetovni literaturi.

Gledališki list (prelistaj)

Video

O muzikalu

Dogajanje je postavljeno na dvor grofa Almavive v čas pred francosko revolucijo na jug Španije, v sončno, temperamentno Andaluzijo. V uverturi spoznamo predzgodbo glavnega junaka Figara, ki ga kot dojenčka z dvora ukradejo cigani. Kot mlad fant se odpravi v svet. Pot ga pelje v Sevillo, kjer prične delati kot brivec. Grof Almaviva mu ponudi delo na svojem dvoru. Figaro mu pomaga osvojiti srce mlade Rosine, sicer zaročenke doktorja Barthola. Grof se poroči z Rosine, Figaro pa se zaroči z njeno spletično Suzano, s katero načrtujeta srečno prihodnost, toda vmeša se grof, ki želi zapeljati Suzano. Sledi vrsta zmešnjav, zamenjav, spletk in zapletov, saj ga grofica in Suzana želita naučiti lekcije iz zvestobe. Medtem francoske vstaje dosežejo tudi španski dvor. Svetovna zvezda, glasbenik in komponist, Wolfgang Amadeus Mozart se mudi na svoji evropski turneji in potrdi nastop na dvoru grofa Almavive. Preteklo spletkarjenje Figara pripelje pred sodišče, kjer odločajo o pogodbi, po kateri je Figaro obljubil svojo roko dvorni oskrbnici Marceline, v kolikor ji ne vrne izposojenega denarja. Odločitev sodišča je razveljavljena, ko ugotovijo, kdo so Figarovi starši. Grofici in Suzani uspe končna potegavščina z grofom in Figarom, zmaga ženska pretkanost. Kljub vsemu grofica odpusti grofu, Figaro in Suzana pa se končno poročita. K vrhuncu slavja prispeva maestro Mozart, ki v vsej lepoti te velike zmešnjave najde navdih za svojo novo opero, Figarovo svatbo.

Jezik muzikala je sodobna angleščina, začinjena z ravno pravo mero španskega temperamenta in francoske elegance. Muzikal ponuja pester vpogled v zgodovino glasbe, kakor tudi v sodobno popularno glasbo. Pojavljajo se kreativne kombinacije klasične glasbe z baročno navdahnjenimi uspešnicami iz osemdesetih let, glasbena dela iz klasičnih muzikalov, kot tudi rock’n’roll, španski ritmi flamenka ter sodobni pop. Muzikal Figarova svatba priporočamo kot zanimivo, dodatno učno snov za pouk angleškega jezika, glasbeni pouk in gledališke krožke. Primeren je za srednješolce in osnovnošolce druge in tretje triade. Traja dve uri in pol z odmorom, ima dve dejanji in je v angleškem jeziku s podnapisi.

O izvirniku

Muzikal Figarova svatba v izvedbi English Student Theatra je mladostna, glasbena predelava nekoč najbolj revolucionarne komedije v svetovni literaturi Ta veseli dan ali Figarova svatba francoskega avtorja Pierrea Augustina Carona de Beaumarchaisa. Izvirnik (1784) ima za slovenski prostor velik pomen, saj je Anton Tomaž Linhart prav po njem priredil prvo slovensko komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790). Figaro je bil znanilec skorajšnjih socialnih sprememb v obliki poznejše francoske revolucije in celo sam Napoleon je izjavil, da je to delo kot revolucija v akciji. Beaumarchais je uspel s komedijama Seviljski brivec, ki je predloga istoimenski Rossinijevi operi, in Veseli dan ali Figarova svatba, ki je predloga istoimenski Mozartovi operi. Obe deli združujeta dediščino Molièra, commedio dell’arte in rokokojsko komedijo. Zgodbo gradita na spletkah, zmešnjavah, zamenjavah in stalnih tipih. V Figarovi svatbi avtor zbode z realističnim prikazovanjem francoske družbe ter njenega socialnega in moralnega razkroja, kot ga pooseblja zlasti visoko plemstvo. Njemu nasproti je Figaro, predstavnik »tretjega stanu«, strmečega k enotnosti in svobodnemu razmahu svojih sposobnosti. Razsvetljenska kritika starega fevdalnega reda in obramba meščanskega stanu se v igri prepletata z živahno rokokojsko ljubezensko tematiko.

Ustvarjalci

Igralci: ansambel English Student Theatra
Producent: Ivan Lorenčič
Režiser: Matjaž Latin
Umetniški vodja, koreografinja, priredba scenarija: Maja Pihler Stermecki
Vodja zbora: Viljem Babič
Glasbene priredbe: Sebastijan Duh
Lektor: Emil Pečnik
Kostumografija: Mira Strnad – Miricota
Scenografija, vodja tehnične ekipe: Jure Tacer, Sani Smajić
Inspicient: Sani Smajić
Oblikovanje zvoka: Jaka Štruc
Oblikovanje luči: Urban Berčič
Fotografija: Matevž Rudl

Scroll to Top